V februarski številki revije Gasilec smo zasledili zanimiv zapis o gasilski taktiki, bolj podrobno o nadtlačnem prezračevanju. Omenjen zapis se nam zdi izredno pomembno deliti z vsemi vami.

Da je prezračevanje pomembno, vedno bolj upoštevamo že pri gradnji ali obnovi objektov. Sistemi rekuperacije so torej novodobna sedanjost. Tovrstne novosti so pomembne tudi pri izvedbi gasilskega prezračevanja v primeru požarne intervencije.

Ko se odločamo za prezračevanje, je najprej treba poznati vrste prezračevanja in objekt, v katerem želimo prezračevanje izvesti. Ob izbiri vrste prezračevanja (naravno, hidravlično, podtlačno, nadtlačno) je treba upoštevati dobre in slabe lastnosti ter splošne zakonitosti, povezane s prezračevanjem. Le tako se bomo lahko brez obotavljanja odločili za najprimernejše in ga med intervencijo po potrebi tudi prilagodili oziroma zamenjali.

Pod pojmom prezračevanje/ventilacija v gasilstvu razumemo izločanje dima in plinov iz prostorov ter njihovo menjavo s svežim zrakom, kar torej pomeni, da poskrbimo za zamenjavo zraka v prostoru. Seveda se prezračevalni sistemi lahko uporabljajo tudi na prostem, ko želimo izvajati ohlajevanje ali le odstranjevanje medija.

Gasilci se prezračevanje poslužujemo, da izboljšamo pogoje dela. S prezračevanjem želimo znižati temperaturo, izboljšati vidljivost, poskrbeti za hitrejše preiskovanje in reševanje ponesrečenca, posledično pa zmanjšati možnost za nastanek nevarnih požarnih efektov ter požarne škode.

Namen tukajšnjega pisanja je obnoviti znanja s tega tako pomembnega področja ter spodbuditi čim večjo in čimprejšnjo uporabo prezračevanja na intervencijah. Ker si vsi prizadevamo povečevati varnost gasilcev pri delu, je to še toliko bolj pomembna tematika. Novejša tehnika prezračevalnih sistemov je dostopnejša, zato je prav, da jo vključimo v naše taktične postopke. Tokrat se bom osredotočil le na nadtlačno prezračevanje.

Med vsemi vrstami prezračevanja je omenjeni sistem eden od časovno najhitrejših načinov zamenjave zraka, zaradi te učinkovitosti tudi prevladuje. Deluje na principu ustvarjanja nadtlaka v prostoru skozi vhodno odprtino, pri čemer je zelo pomembno narediti ustrezno izstopno odprtino, ki naj bo, če je le mogoče, večja od vhodne odprtine. Izstopna odprtina mora biti čim bliže požaru, saj bo tako dim zaradi kratke poti povzročil manj škode. S prezračevanjem lahko začnemo takoj, ko naredimo izstopno odprtino, četudi požar še ni pogašen.

Omenili smo, da je to eden od najhitrejših načinov menjave zraka v prostoru, dodati pa moramo, da se lahko porajajo težave, če ga izvajamo v nepoznanih prostorih. Dimne produkte lahko namestimo na neugodna mesta, na primer v dvojne strope ali tla, značilne za različne centrale, tehnične objekte in studie. Vse pogosteje se srečujemo z objekti, ki imajo povezano prezračevanje – rekuperacijo. V teh primerih lahko dim vstopi tudi v prostor, v katerem ga ne želimo, oziroma ga z nadtlakom prezračevalnika potisnemo po ostalih med sabo povezanih prostorih v objektu. Pravilo veli, naj se med gasilskim delom prezračevanje v objektu prekine, kar pa v številnih primerih ni mogoče, saj sistemi nimajo nepovratnih loput.

Takoj po odločitvi za določen način zračenja se zastavi vprašanje, kam namestiti prezračevalnik.

Vedno ga postavimo pred vrata objekta, na ustrezno razdaljo, ki je odvisna od tipa prezračevalnika. V praksi se uporabljajo trije tipi nadtlačnih prezračevalnikov: klasični, turbinski in kombinirani. Razlika med njimi je, poleg razdalje od vstopne odprtine, oblika zračnega stožca, ki je pomembna pri pokrivanju vstopne odprtine. Ni važno, kateri tip prezračevalnika imamo ali katerega bomo izbrali, pomembno je, da ga znamo pravilno postaviti in uporabiti. Odlične rezultate bomo dosegli če bomo ventilator uporabili pravilno in na ustrezni razdalji. Prav tako je ključno, da pri uporabi motorjev z notranjim izgorevanjem upoštevamo dejstvo, da lahko ti sami posesajo izpušne pline.

Pri intervencijah v kritičnih objektih (bolnišnice, domovi za ostarele, ipd.) je treba uporabiti cev za odvod odpadnih plinov ali katalizatorje. Pozorno preberite navodila za uporabo prezračevalnika. Poleg lokacije njegove postavitve je treba upoševati tudi vstopno odprtino. Če imamo opravka s klasično vstopno odprtino (vhodna vrata), uporabimo en prezračevalnik, ob večjih oziroma širših odprtinah pa lahko namestimo dva vzporedno postavljena prezračevalnika.

Če je odprtina po širini in višini večja, lahko izvedemo tako imenovani snopasti način prezračevanja. Pri tem lahko uporabimo podeste ali večji ventilator, kot je na primer ventilator za prezračevanje predorov.

Eden od najboljših načinov je, da nam tik pred vstopom v objekt druga napadalna skupina z zunanje strani izvede izstopno prezračevalno odprtino. Tako vstopimo v prostor z že delujočim nadtlačnim prezračevalnikom. Na ta način zelo hitro odvedemo dimne produkte, znižamo temperaturo in hitro napredujemo zaradi izboljšane vidljivosti. Tega načina v praksi, žal, ne moremo uporabiti pogosto, saj težava največkrat nastopi ravno pri izvedbi izhodne odprtine in zaradi medsebojne povezanosti prostorov. V primeru prostorske kompleknosti, višjih nadstropij in podobnega lahko poleg zunanjega primarnega prezračevalnika uporabimo še en notranji prezračevalnik, ki zaradi izpušnih plinov ne sme delovati na motorni pogon. Obstaja ena izjema (glej slike). Lahko uporabimo prezračevalnik na električni pogon oziroma vse bolj priljubljeni akumulatorski prezračevalnik. S tovrstnimi napravami bomo uspešni tudi v višjih nadstropjih. V visokih zgradbah je treba nadtlak najprej vzpostaviti na stopnišču.

‍

Z nadtlačnim prezračevalnikom lahko prezračimo tudi prostore, v katerih ni mogoče vzpostaviti izstopne odprtine, in sicer s pravilno namestitvijo ali uporabo dodatne cevi, ki bo odvedla dim. V takšnem primeru postavljamo prezračevalnika tako, kot je prikazano na sliki. Poskrbeti moramo, da na koncu prezračevanja, če smo uporabili naprave na notranje izgorevanje, najprej izklopimo notranji ventilator.

Ko končamo s prezračevanjem, moramo prostor preveriti z detektorjem plinov. Samo tako bomo lahko z gotovostjo zatrdili, da je bilo naše delo uspešno in da je uporaba objekta varna, da torej ni več potrebna zaščita dihal.

Pri različnih načinih prezračevanja lahko prepoznamo njihovo učinkovitost. A pozor! Ne smemo pozabiti na nekatere slabe strani uporabe nadtlačnih prezračevalnikov. Dim lahko potisnemo na nezaželeno mesto; tok zraka nam lahko nevede zapre odprtino oziroma krilo okna ali vrat; zračni tok lahko razpiha ogenj in povzroči prenos požara; v objektih z veliko prahu (npr. pekarna, delavnica) lahko povečamo možnost nastanka prašne eksplozije; vroč dim in plameni skozi odprtino lahko povzročijo prenos požara. Zaradi navedenega moramo imeti vseskozi nadzor nad izstopno prezračevalno odprtino in pripravljenim gasilnim sredstvom.

Srečno in varno v gasilskih vrstah.

Pripravil Jure Dolinar za revijo Gasilec, februar 2023