V marčevski številki revije Gasilec smo zasledili zanimiv, drugi del zapis o gasilski taktiki, bolj podrobno o pravilnem prezračevanju. Omenjen zapis se nam zdi izredno pomembno deliti z vsemi vami.

Pomembnost prezračevanja prikažemo gasilcem preko učnega procesa. V številne tečaje je sistem prezračevanja vključen teoretično, praktični del pa je večkrat samo neizpolnjena črka na papirju, saj je treba imeti za izvedbo praktičnega dela ustrezne prostore, sistem dimotvorcev ali namenske stavbe, dimne ali požarne hiše. Eden od tečajev, ki se izvaja v ICZR na Igu, je tečaj GNP – gašenje notranjih požarov, modul B. Pri njem se nameni sklop 3 PUR-tehnikam prezračevanja, ki se izvaja v t.i. dimni hiši. IZCR na Igu se je lotis posodobil na tem področju, z nakupom simulatorja je obogatil teoretično-praktične vsebine (slika 1). Z njim bo razumevanje sistema prezračevanja lažje, zavedanje o njegovem pomenu pa veliko boljše.

Gasilsko prezračevanje je ključnega pomena pri gašenju požarov in reševanju življenj. Z ustrezno uporabo prezračevalnih tehnik in pravilne uporabe zaščitne opreme lahko gasilci zagotovijo, da se dim in toplota hitro odstranita s požarnega območja. S tem se omogočita lažji in hitrejši dostop v notranjost stavbe, kar lahko poveča možnosti uspešnega reševanja in zmanjša škodo, ki jo povzroči požar.

Pri nadtlačnem prezračevanju smo omenili, da gre za enega od najboljših načinov zračenja, ki ga uporabimo tam, kje je to mogoče in varno. Da se lahko prezračevanje izvede, je treba narediti izstopno odprtino.

Odprtina za začetek zračenja je lahko narejena pred našim vstopom ali po njem, ko napadalci izvajajo preiskovanje in s prvo odprtino zahtevajo prezračevanje. Najboljša odprtina bo tista, ki bo najbližje žarišču požara. Ker to v večini primerov ni mogoče narediti, se odprtine skozi naše prezračevanje menjujejo. Če nimamo možnosti narediti odprtine poleg žarišča, je za nas najprimernejše, da imamo odprtino v prostoru kjer se nahajamo, ostale izstopne odprtine pa so zaprte. S tem bomo povečali hitrost zračenja in pridobili na času izboljšanja vidljivosti okoli nas samih, torej v prostoru kjer se nahajamo.

Glede primerne velikosti izstopne odprtine obstaja več teorij. Z mojimi praktičnimi izkušnjami na intervencijah in vajah glede iskanja optimalne izstopne odprtine sem prišel do zaključka, da skušamo zasledovati velikost odprtine v razmerju od 75 do 150 % glede na vstopno odprtino. Torej podatek glede velikosti izstopne odprtine temelji na velikosti vstopne odprtine. Določeni računski modeli sicer predvidevajo 2- ali celo 3-kratnik vstopne odprtine, a gre za specifične primere, kjer pa ni upoštevan faktor našega dela.

Zelo pomembno je upoštevati, da lahko v določeni situaciji, kjer uporabljamo nadtlačno zračenje, dim vdira tudi v sosednje čiste prostore ali stopnišča. Da se temu izognemo, lahko izvedemo v sosednjih prostorih ali stopnišču nadtlak z dodatnim ventilatorje, kot kaže slika 3.

Z željo, da bi prostore prezračili čim hitreje, se je tudi v gasilstvu izoblikovala ideja, da bi za ta namen lahko uporabljali več ventilatorjev hkrati. Ta ideja je vsekakor dobrodošla. Pisali smo že o snopasti in vzporedni ventilaciji. To sta načina, ki dejansko pripomoreta k večjemu pretoku zraka, ki ga pa moramo uravnavati tudi z velikostjo že omenjene odprtine. Z željo po izkoristku več ventilatorjev hkrati se je v gasilstvu začelo izvajati t.i. zaporedno prezračevanje, postavitev ventilatorjev enega za drugim, kot kaže slika 4.

Morda je kdo dobil občutek, da je s tem hitrost prezračevanja boljša, kar sicer v zelo majhni meri celo drži, a je takšna uporaba ventilatorjev nesmiselna. Dva ventilatorja lahko izkoristimo bolje na drug način. Če imamo možnost uporabe dveh ventilatorjev, bi ju bilo bolj smiselno uporabiti vzporedno, torej enega zraven drugega.

Za prostore, v katerih nimamo izstopne odprtine, je v osnovi namenjeno podtlačno prezračevanje, ki ga bomo natančneje spoznavali naslednjič. Kljub je mogoče takšne prostore prezračiti tudi s pomočjo nadtlačnega prezračevalnika. Obstajata dve možnosti:

1. Nadtlačni prezračevalnik postavimo bližje k vratom ali celo med vrata, s čimer zagotovimo, da bo vstopni zrak izpodrival dimne produkte iz prostora, ki se bodo nad prezračevalnikom gibali na prosto. Pozorni moramo biti, da izhajajoči dim ne začne krožiti in preko ventilatorja vstopati nazaj v prostor.

2. Nadtlačni prezračevalnik postavimo pred vrata, izstopno odprtino pa naredimo s pomočjo cevi, kot pri podtlačnih prezračevanikih. S tem izvedemo kroženje zraka, ki bo veliko učinkovitejše in hitrejše od naravnega, cev pa nam služi za boljši nadzor nad izhajajočim dimom.

Pomembno je, da omenjena načina uporabljamo samo v primerih, ko smo požar že pogasili oziroma imamo opravka z dimom brez možnosti vžiga. Lahko pa ju seveda uporabimo, ko so vrata za izstop dima zunanja in ne gre za prostor v stavbi, v katerega vstopamo preko hodnika ali drugega notranjega prostora. Za takšen primer uporabljamo sistem dvojne postavitve, kar smo predstavili v prejšnji številki revije Gasilec.

Odprtine za prezračevanje izvedemo čim bližje požara, da nam vroči dimni produkti ne povečajo požarne škode. To je lahko najbližje okno, pri čemer izdelava odprtine ne predstavlja posebne težave. Če moramo odprtino izdelati na ostrešju, pa je postopek zahtevnejši. Takšno izdelovanje odprtine se v učnem procesu izvaja pri tečaju gašenja notranjih požarov modula C. Način izvedbe je zahteven postopek s stališča vrvne tehnike, uporabe lestve in motorne žage. Pomembno je poznavanje razvoja požara, imeti dobro teoretično in praktično znanje, saj je tovrstno delo iz varnostnega razloga zelo zahtevno in nevarno zaradi npr. udora strehe, zdrsa ipd. Odprtno lahko izdelamo na več načinov. Eden izmed njih je izdelava štirikotne odprtine s petimi rezi, pri čemer naredimo kontrolno odprtino. Na spodnji sliki so označeni rezi po vrstnem redu. Gasilec je na levi strani odprtine na položeni in varovani lestvi. Izvede desni rez 1, nato prečni rez 2, z rezem 3 pridobi trikotno kontrolno odprtino, označeno s črko K. Nato mu ostaneta še spodnja zareza 4 in nato zadnji rez 5 ob lestvi.

Ko smo izvedli odprtino, ne glede na lokacijo, jo je potrebno ves čas nadzirati, skupaj z izhajajočimi produkti. Pri slednjih je pomembno, da ne povzročijo dodatnega vžiga, kar se lahko hitro zgodi, če imamo izhajajoči dim pod nadstreškom oziroma napuščem. Izvajamo ohlajevanje in po potrebi zunanje zračenje z razpihovanjem dima stran od objekta.

Objekte z več zadimljenimi prostori je težko prezračiti. To poteka postopoma in počasi. Takšno prezračevanje imenujemo selektivno ali postopno zračenje. Prostore prezračujemo, kot kaže slika 7. Vsak prostor prezračimo posebej, z zapiranjem in odpiranjem vrat. Ko je ustrezno prezračen, zapremo vrata, okno lahko pustimo odprto, če vrata dovolj dobro tesnijo.

Nadaljujemo z naslednjim prostorm in odpremo okno. Za takšen način prezračevanja mora ekipa, ki izvaja zračenje, dobro sodelovati in vedeti kaj je naloga posameznika.

Ugotovili smo, da je prezračevanje zelo pomembna gasilska veščina. Da lahko izkoristimo vse dobre učinke zračenja, moramo dobro poznati več elementov, ki vplivajo na razvoj požara. Prazračevanje torej ne pomeni samo pripeljati in postaviti prezračevalnik, je vrsta pomembnih odločitev glede varnosti gasilcev in končnega uspeha celotne intervencije.

‍

Do naslednjič vam želim varno in uspešno prezračevanje.

‍Pripravil Jure Dolinar za revijo Gasilec, marec 2023

‍